Josip Pavčič st.

Josip Pavčič st. (1844 - 1895)

Josip Pavčič, učitelj, glasbenik in skladatelj, je bil rojen 18. marca 1844 v bližnjem Škocjanu pri Turjaku. Šolal se je v Celju in Ljubljani, kjer je dokončal učiteljišče z najboljšim uspehom. 11. novembra 1862 je pričel kot osemnajstleten mladenič učiteljevati v Velikih Laščah. Bil je sodobnik župnika Janeza Brodnika, ki je imel največ zaslug za zgraditev velikolaške enonadstropne šolske stavbe.

Josip Pavčič starejši je že v letu 1863 razširil šolo v dvorazredno. Pisal je tudi šolsko kroniko, ki je na žalost 3. decembra 1943 s šolo vred zgorela.

Ustanovil je šolsko knjižnico. V imenu šolske mladine je spisal list Klic prijateljem in podpornikom šole. Otroci so po hišah zbirali knjige in 28. marca 1872 odprli prvo knjižnico v naših krajih. Leta 1879 je velikolaška šola postala trirazredna. Poleg Josipa Pavčiča sta poučevala še dva podučitelja: Karel Simon in Franc Štefančič. Pouk je v tem času potekal v slovenščini, za kar je bilo potrebno veliko boja in pokončne drže.
Od leta 1884 je imela šola tudi vrt. Župnik Frelih ji je za ta namen prodal po nizki ceni svojo njivo na kraju, kjer je danes velikolaško pokopališče. Josip Pavčič je bil vsestransko aktiven. Pred šolo je kamnosek Franc Jontez postavil za takrat dopadljiv vodnjak za skromnih 315 goldinarjev. Na šolskem vrtu so posadili in cepili 300 jablan in 100 hrušk. Najboljše otroke so vpisovali v zlato knjigo, ki je žal tudi zgorela leta 1943. Mecen odličnjakom je bil velik prijatelj šole sodni svetnik Danijel Šuflaj. Josip Pavčič je skrbel, da so bili šolski prostori večkrat prebeljeni, pooblane šolske klopi, potrebna higiena v šolski kuhinji in podobno. Med Velikolaščani je užival velik ugled in priljubljenost. Dokaz za to je, da je bil izvoljen v okrajni šolski svet, ker je bil znan po svojem delu z mladimi. Tu je deloval šest let in zastopal učiteljski stan.

Josip Pavčič je bil znameniti glasbenik, veliko se je ukvarjal s kulturno-prosvetnim delom v Velikih Laščah. Napisal je veliko mašnih, Marijinih, božičnih in velikonočnih skladb. Ena najbolj znanih božičnih pesmi je Glej zvezdice božje, ki je izšla v Cerkvenem glasbeniku 1897. leta. Slovel je kot improvizator na orglah.
V Velikih Laščah je skrbel za cerkveno petje in godbo. Zložil je mnogo nabožnih pesmi. Njegove skladbe so izredno lepe, samorasle; prištevamo jih med boljše skladbe tistega časa.
Februarja, leta 1887 se je v najhujšem mrazu peljal domov. Zaradi mraza je zelo zbolel in si ni nikoli dodobra opomogel. Leta 1893 so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Istega leta se je odpravil k župniku Kneippu v Worishofen na Bavarsko. Od tam je pisal domov, da se dolgočasi, bolezni pa ne odkrijejo. Vrnil se je domov. Naslednje leto ga je močno prizadela smrt soproge.
Učiteljeval je polnih trideset let, umrl je leta 1895 in je pokopan na velikolaškem pokopališču.
Pavčičev sin, Josip Pavčič mlajši je bil prav tako učitelj in velik glasbenik ter skladatelj. Po končani gimnaziji v Kranju je dokončal učiteljišče v Ljubljani. Po maturi je učiteljeval v Vipavi, nato v Velikih Laščah in se poleg svojega poklica intenzivno ukvarjal z glasbo. V glasbi se je izpopolnjeval na Dunaju, kjer so mu bili učitelji: za klavir W. Dorr, profesor dunajskega konservatorija; za orgle dr. Hauslentner, za harmonijo in kontrapunkt. Wolf, za glasbeno zgodovino univerzitetni profesor Dietz, za solo petje dvorna operna pevka M. Kupferbergerjeva in pozneje v Ljubljani M. Hubad. Po opravljenem izpitu iz klavirja in petja (1901) je bil nastavljen na moško učiteljišče v Ljubljani.
Njegova glasbena dela so zelo poznana. Spomnimo se samo Cicibana, Žanjice, Priplula je pomlad, Padale so cvetne sanje. Priljubljene so pri vseh pevcih, marsikdo pa je segel po njegovih samospevih. Svoj zdravi dolenjski humor je ohranjal tudi v svojih skladbah: Dedek samonog, Žabe. Za klavir so znane skladbe: Slavček, Slovenska koračnica, Spomin na prvi ples, Stara pesem, Ura. Mešani zbori radi prepevajo: Dekle poglej me prav, Ilirija oživljena, Jezdec, Njega ni, Oh, kaj se boš jokala, Ženjica. Za moške zbore so zanimive: Bolne rože, Da te ni, Dekle v rdečih tulpah, Gozdič je že zelen, Kaj je tebi, dekle moje, Ko so fantje proti vasi šli, Majolčica, Meglica, Na Krki, Nocoj je pa lep večer, Potrkan ples, Pred bojem.
Izdal je tudi mladinske klavirske in pevske zbirke ter teoretične klavirske skladbe. Leta 1931 je za slovesnosti v Velikih Laščah skomponiral slavnostno pesem Levstik, ki jo je zapela Glasbena Matica.