Janez Brodnik

Janez BrodnikJanez Brodnik (30.11.1813 - 29.4.1879)

Janez Brodnik (Johannes) je bil rojen 1813 v bližnjih Ponikvah pri Kolenčevih štev. 1, očetu Janezu in materi Mariji, rojeni Praznik iz Dvorske vasi.

Študij za duhovnika je dokončal v Ljubljani, mašniško posvečenje je prejel 5. avgusta 1839. leta. Prvo službo duhovnika je dobil v Leskovcu pri Krškem, pozneje v Kostanjevici na Krki, nato v Metliki in poslednjič kot kaplan v Polhovem Gradcu. Od tod je odšel 24. aprila 1848 za župnika v Velike Lašče. Ker so Velike Lašče spadale pod Dobrepoljsko faro, je dobrepoljski župnik imel pravico imenovati laškega župnika, kar je škof samo potrdil. V tem času je bil Dobrepoljski župnik Kaspar Šubel. Prvega maja1848 je bil Janez Brodnik umeščen za vikarja v Velikih Laščah.

V tem času je škofoval v ljubljanski škofiji škof Anton Alojzij Wolf. Njegov naslednik,  škof Jernej Vidmar,  je Velikolaški vikariat z odlokom 25. oktobra 1862 povzdignil v samostojno župnijo. To pomeni, da je bil Janez Brodnik naš zadnji vikar in prvi velikolaški župnik.

Kot vikar in župnik se je Janez Brodnik s svojimi gorečimi in plemenitimi deli za blagor velikolaškega občestva trajno zapisal v našo krajevno zgodovino. Bil je neutrudljiv delavec v vinogradu gospodovem. Kot duhoven v Velikih Laščah je delal noč in dan.

Stara prejšnja farna cerkev je bila podobna podrtini. Bila je majhna in tesna in ni mogla sprejemati številnih faranov. Leta 1856 je Velikolaška fara štela 3980 duš. Pod njegovim vodstvom so pričeli leta 1857 zidati novi tempelj božji. Zagnanosti ni manjkalo, na binkoštni torek so vogelni kamen slovesno vzidali in blagoslovili, na mestu velikega oltarja pa postavili velik lesen križ. Blagoslov je izvedel gospod dr. Simon Ladinig, ljubljanski prošt, v družbi 30 duhovnikov. Izmed deželne gospode je bil prisoten dobrotljivi grof Rihard Blagaj z grofinjo. Ljudi se je trlo. Zidanje je prevzel znameniti zidarski mojster Anton Frucco iz Udin, načrt je pripravil izkušeni gospod Vincencij Vovk iz Šentruperta na Dolenjskem.

Minilo je leto dni in cerkev je bila popolnoma dodelana in v njej se je opravljala služba božja. Veliko sredstev so prispevali farani v obliki prostovoljnih prispevkov, brez prisile. Ljudje so radi opravljali vsakršno delo. Kar nekaj sredstev je prispeval iz lastnega premoženja Janez Brodnik.

Ker je požar 28. travna leta 1857 uničil večino vasi Velike Lašče, je med drugim uničil tudi farovž in farovški hlev. Janez Brodnik je iz lastnega premoženja prispeval kar 1000 goldinarjev, da je postavil nov farovž in farovški hlev.

Med pomembnejšimi deli je župnik Janez Brodnik prestavil male orgle ( Eislov pozitiv ) z Velike Slevice v Dvorsko vas. Ob tem je dal podreti lesen kor in narediti obokanega. Leta 1858 je dal prenesti Kunatove orgle iz Velikih Lašč na Veliko Slevico, popravil je mežnarijo in jo tudi ometal. Dve leti pozneje je prenovil in pozlatil oltarje ter naročil nove, lepe klopi.
Takrat je zazidal vrata na spodnji strani, ker je bil prepih prehud in zdravju nevaren. Pod vodstvom župnika Janeza Brodnika so sezidali nasproti sedanjega farovža novo enanadstropno šolo. Šola je slovela kot ena lepših na Dolenjskem. Šola je bila dograjena leta 1859. Imela je tri velike učilnice, kuhinjo in dve stanovanji. Denar za šolo je zbral Janez Brodnik in s tem zelo osiromašil svoj lastninski delež, ki ga je imel v gozdu v okolici Ponikev. Les in gozdovi, parcele,  so takorekoč izginili. Do leta 1861 je v enem izmed šolskih stanovanj prebival prvi znani velikolaški učitelj Janez Juvanc, doma iz Hlebč, ki je bil poročen s sestro Josipa Stritarja. Po njegovem odhodu na Unec je njegovo mesto zasedel učitelj Josip Pavčič iz Škocjana pri Turjaku. Z roko v roki sta z Janezom Brodnikom doprinesla šoli veliko novega. Uvedli so zlato knjigo, 1863 so šolo razširili v dvorazredno, pisati so začeli šolsko kroniko, 1870 je župnik Janez Brodnik na lastne stroške dal ometati šolo in jo temeljito prekriti.

Velike Lašče so po njegovi zaslugi v kratkem času za splošni blagor vnetega moža dobile novi obraz in iz beraških lesenih podrtin so vzrastla velikanska poslopja v kinč cele vasi in ponos vesoljne fare, ki še danes krasijo staro jedro.

Fran Levstik je o Janezu Brodniku v delu Iz minule srečne mladosti zapisal: Skoraj potem se prikaže, ne župnik, kateremu je tak hrib prezaporičen, nego kaplan z učiteljem Juvancem. Ta blagosrčni mož je bil kasneje tudi moj prvi učitelj. Še živi, a ne tam, kjer je tista leta. Brodnik je Levstka zelo dobro poznal, vedel je, da je zelo inteligenten, dajal mu je denar, da je študiral v Alojzijevišču v Ljubljani. Bil je razočaran, ker ni postal duhovnik.

Moto življenja in dela Janeza Brodnika je bil:
" Delaj, kakor, da bi večno živel, moli, kakor da bi jutri umrl ".

Zatem je odšel v Žužemberk in tam ostal do svoje smrti, 29. aprila 1879, kjer je tudi pokopan. Tudi v Žužemberku je zgradil šolo, podobno kot v Velikih Laščah. Imenovan je bil za dekana.
Za izjemne zasluge je bil župnik Janez Brodnik odlikovan s strani cesarja Franca Jožefa z zlatim križem s krono, kar je bilo najvišje takratno odlikovanje.

Občine, kjer se je Brodnik rodil – Dobrepolje in s svojim delom pustil v krajih sledi, ki jih ne smemo pozabiti – Velike Lašče in Žužemberk, so v letu 2005 obnovile nagrobni spomenik na pokopališču v Žužemberku in s sodelovanjem vseh treh župnij na spominski slovesnosti izkazale spoštovanje do njegovega dela. Ob tej priložnosti je bila izdana tudi zgibanka s kratkim opisom življenjske poti prvega velikolaškega župnika.