Učna gozdna pot Turjak-Rašica

Učna gozdna pot Turjak-RašicaUčna gozdna pot (UGP) Turjak-Rašica povezuje oba turistična kraja med seboj. Okvire običajnih učnih gozdnih poti prerašča z elementi AGRARNE KRAJINE ter z delom poti, ki poteka po MOKRIŠČU ob reki Rašici.

Dolga je 4000 m, je enosmerna, prehodimo pa jo v 1 uri in pol. Začnemo jo lahko na katerikoli od obeh končnih točk. Poteka po kolovoznih poteh ter gozdnih vlakah skozi gozdove Velikega smrečja za vasjo Turjak ter se nadaljuje vzhodno od vasi Mali Osolnik skozi gozdove Jelovca in Cerovca, do travnikov zahodno od vasi Rašica ter preko mokrišč do Trubarjeve domačije.

Pot lahko vzamemo kot lahno razgibano sprehajalno pešpot primerno za vse starostne generacije, pa tudi kot primerno učno naravoslovno delavnico na prostem za šolsko mladino.

Opremljena je s 24 lesenimi poučnimi tablami in z dvema informativnima tablama, kjer  je s sliko in besedo predstavljena zgodovina kraja, življenje narave in gozdov. Po poti usmerjajo smerokazi z imenom poti in markacijo - LIPOVIM DREVESOM.

Del poti se prekriva (od točke hrast v skupini do točke rdeči bor) s ti. SENENO POTJO. Pri Turjaku se učna gozdna pot Turjak-Rašica priključi na evropsko PEŠPOT E6, katere trasa je bila prav tako obnovljena.

Ob prenovi poti je bila izdana zloženka o UGP Turjak-Rašica, ki jo lahko dobite na TRUBARJEVI DOMAČIJI NA RAŠICI ali v okrepčevalnici Rozamunda na Turjaku.

UGP Turjak-Rašica vzdržuje OBČINA VELIKE LAŠČE, vodenje po poti za šolske skupine pa poteka v organizaciji PARNASA, zavoda za kulturo in turizem Velike Lašče (041 833 456).

Posebnosti UGP Turjak-Rašica

SENENA POT

Del poti se prekriva (od točke hrast v skupini do točke rdeči bor) se prekriva s ti. seneno potjo, kakor ji pravijo domačini Rašice in Turjaka. Ime iz devetnajstega ter začetka dvajsetega stoletja, ko so grajski hlapci ter kmetje vozili seno za grajske konje na marof na Turjaku (sedanje stavbe pri avtobusni postaji) z logov od Rašice do Kneja, ki so bili takrat v lasti Auerspergov. Z razlastitvijo s starojugoslovansko agrarno reformo leta 1931 je bilo prevozov konec.

LIPOVO DREVO

Ob GRADU TURJAK stoji nekaj stoletij stara lipa, ki jo je pesnik France Prešeren v pesmi Turjaška Rozamunda preimenoval v hrast. Lipa je še vedno vitalna. Sicer so tudi za okolico Velikih Lašč značilne lipe s posebnim habitusom (obliko). Lipo najdemo tudi na drugem koncu poti - na TRUBARJEVI DOMAČIJI.