Naravne znamenitosti

SLAPOVI


Med Naredi in Bošteti je markiran odcep po katerem lahko pridemo do dveh geološko zanimivih slapov.

Lehnjakov slapLehnjakov slap (722m)
Na robu rutarske planote je potok, ki odvaja vodo iz nje, naletel na neprepustno kamninsko steno in zato izoblikoval čudovit in zanimiv slap. Voda se ob mahovih, ki rastejo na steni, upočasni in izloča kalcijev karbonat v obliki luknjičave prhke skorje. V začetku je zelo drobljiva, pozneje pa otrdi. Zaradi svoje lahkosti je dobila kamnina ime lehnjak. Potok pa je dobil po njem ime Lehnjak.Tu lahko opazujemo naravo pri njenem delu, kajti nobena kamnina ne nastaja tako hitro pred našimi očmi kot lehnjak. Danes je lehnjakov steber visok 6 m in meri 2 m v premeru in še raste, tako se slap viša.Tudi naprej po potoku najdemo v tolmunih lepe primerke delov rastlinja obložene z lehnjakovo skorjo.
Če pot nadaljujemo po potoku navzdol (markacija) pridemo po dveh kilometrih do drugega slapa.


Kobilji curekKobilji curek (600m)
Na istoimenskem potoku, je najvišji slap na Dolenjskem, s pestro geološko sestavo. Pozorni moramo biti na markacijo, takoj ko pridemo na ravninski del poti, kajti slap je odmaknjen od poti in potoka Lehnjak. Nahaja se v zavitem končnem delu grape. Sestavljen je iz dveh stopenj, ki ju loči komaj opazen plato. Lepo sta vidna dva horizontalna preloma. Voda ob velikih nalivih prinaša različne kamninske materiale in jih spodaj v ravninskem mirnem delu vodotoka odlaga. Velika je pestrost teh odlaganin, iz katerih razberemo sestavo in starost kamnin, ki gradijo tukajšnje ozemlje. Struga slapa se zajeda v kamninsko stopnjo in jo tako počasi niža. Zaradi nemotenega naravnega razvoja in tudi zaradi kulturnega pomena je ozemlje okoli Kobiljega curka v velikosti 3.04 ha razglašeno za gozdni rezervat.
Kobilji curek je poimenoval gozdni furman, ki je med počitkom in malico opazoval svojo kobilo pri opravljanju male potrebe.


Bajdinški slapovi
Bajdinški slapovi

VRHOVI

Veliki Malinjek

Mali Malinjek

Lomnik

Mačkovec

Kamen vrh



DENDROLOŠKE ZNAMENITOSTI

Retenska lipa
Retenska lipa
Turjaška lipa


IŠKA SOSESKA


Lužarji, rojstni kraj potoka Iške, lepa podeželska naselja razmetana po severovzhodnem robu bloške planote, rutarska planota s križiščem evropskih pešpoti E6 in E7, gozdna površina Mačkovca, Rožna dolina s Krvavo Pečjo in njenimi pečinami, vidovska planota, gozdna divjina povirja Zale, sotočje pri Vrbici, rakiška planota, mokrško hribovje, iški vintgar, krimsko hribovje... z njenimi prebivalci medvedi, prašiči, jeleni, srnami, gamsi, ribami, pticami...., tu in tam še komaj opaznimi številnimi ostanki mlinov in žag ob potoku Iške... so le udje nedeljive iške soseske, ki se mogočno razprostira po štirih občinah: Cerknici, Velikih Laščah, Brezovici in Igu.
Kot z nožem ostro pa iška tesen zareže med krimskim in mokrškim hribovjem in loči Dolenjsko od Notranjske, velikolaško deželo od bloške, vidovske in rakiške planote.

IŠKA SOSESKA V OBČINI VELIKE LAŠČE

LUŽARJI (790 m), s cerkvijo sv. Ožbalta (798 m), pod vasjo se rojeva potok Iška (760 m) , lepo urejeno naselje. V srednjem veku je bilo "pri križu" pred vasjo, kjer je danes "cestni rondo" in jezerce s klopco, važno cestno križišče, počivališče in orientacijsko mesto dolenjske trgovske poti, ki je vodila k morju.

 

Rutarska planotaRUTARSKA PLANOTA


RUTE je skupno ime za devet vasi , ki so raztreseni po rutarski planoti ( Naredi, Bane, Zgonče, Boštetje, Mohorje, Vrh, Rupe, Dednik, Selo s Predgozdom). Naselja so nastala v poznem srednjem veku na krčevinah po krčenju gozdov. Njeni prebivalci so se od nekdaj bavili s predelavo lesa. Gozdnata robova planote, ki se slemeni v dinarski smeri, se strmo spuščata na vzhodu v Mišjo dolino, na zahodu v Iško tesen, na severu pa planota neopazno prehaja v gozdnato površino Mačkovca.

NAREDI (792m), z zaselkom LAZI, vas znana po zametkih rutarskega šolstva,krajevno razvodje v tri potoke, odcep za BANE (805m), pod vasjo izvir potoka Kozarščice ZGONČE (770 m), s podružnično cerkvijo sv. Primoža in sv. Felicijana (817m) in pokopališčem, od koder je lep in celovit razgled po širši soseščini velikolaške dežele, izhodišče za ogled 1550 m dolgega ostanka rimskega zidu na Gradiškem vrhu (markirana pot), za vasjo je priljubljeno zbirališče letalcev z zmaji.

BOŠTETJE ( 792 m), gručasto naselje z zanimivo vaško arhitekturo, v eni izmed hiš je lepo ohranjen zelo star lesen strop in poznobaročni kip angela iz lesa (ogled po dogovoru). MOHORJE (787m), do nedavnega šolsko središče rutarske planote, trgovina z okrepčevalnico, odcep za vas VRH (821m), kjer je nekoč stala daleč naokoli znana kovačija. RUPE (811m), kraj znan iz preteklosti po oglarjenju, odcep za vas DEDNIK (785m), kjer je čez vas v dobi francoskih ilirskih provinc zaradi njene svojstvene lege vodila pomembna vojaška in trgovska pot iz Rašice na Bloke.

SELO (832m,pri kapelici 815m) najvišje naselje v občini, skupaj z zaselkom PREDGOZDOM ( 816 m), vas je zgodovinsko znana po 382m dolgem ostanku rimskega zidu in dveh oglednih stolpih tik ob lokalni cesti; v PREDGOZDU edino evropsko križišče pešpoti E6 in E7 na balkanskem prostoru (E6 pripelje iz Švedske preko Danske,Nemčije,Avstrije v Slovenijo, iz Predgozda pa odpelje čez Jadransko morje v Grčijo), E7 pa povezuje Portugalsko,Španijo,Francijo Italijo ter preko Predgozda nadaljuje negotovo pot po Balkanu do Črnega morja) V nekdanji gozdarski koči, ki je bila last grofov Auersperg, je kmetija odprtih vrat, prenočišča.

MAČKOVEC velika gozdna površina z istoimenskim najvišjim vrhom (911 m), nekoč Turen). Strmi in deloma prepadni del nad Iško tesnijo je gozdni rezervat Iška (115 ha). Gozd, v katerem prevladujejo jelka, smreka in bukev, daje živalim topel dom in neizmerne zaloge hrane.

KRVAVA PEČ (726m), S SV. LENARTOM
Podružnična poznogotska cerkev sv. Lenarta z vaškim pokopališčem (805 m) ima čudovit lesen strop in znamenito gotsko oltarno mizo, na steni je lepo viden eden izmed dvanajsterih posvetilnih križev, kjer so cerkev mazilili preden so jo izročili namenu. Na njeni južni zunanjščini pa še vedno naslutimo sliko sv. Krištofa. Tik pod cerkvijo, visoko nad Iško tesnijo je s skalnih čeri čudovit razgled po Iški soseski, bloški, vidovski in rakiški planoti, krimskem pogorju in mokrškem hribovju. Ena izmed skalnih čeri ima obliko krušne peči z dvema zapečkoma.V kamninski sestavi teh čeri je precej železove rude limonita, kar ji daje rdeč odtenek. Odtod naj bi dobila vas v Rožni dolini ime Krvava Peč (726 m). Še nekaj lepih legend govori o nastanku imena Krvava Peč.

MOKRŠKA REBER
Mokrško hribovje ( Mokrc 1059 m) se strmo, ponekod prepadno spušča v Iško tesen. Delovanje erozijskih procesov oblikuje hribino v zelo razčlenjeno rebrasto površino.To je lepo vidno v skalnih pomolih, kamnitih prepadnih stenah (Strmica, Tolsta Peč, Kozlove stene), grapah in razdiralnih hudournikih, ki odvajajo vodo ob "hudih urah". Gozdno rastlinje, ki je tu številčno in raznoliko: bukev, črni gaber, mali jesen, mokovec, tudi nagnoj in brek, celo endemične rastlinske vrste..., ima predvsem varovalni pomen, saj drevesa in grmovje s svojimi koreninami vežejo tla in jih tako varujejo pred plazenjem. Del mokrške rebri je gozdni rezervat (281 ha).V rebri in v iški tesni so se ohranile tudi alpske rastline še iz časov ledenih dob; vodnozeleni šaš,čvrsti šaš,grozdasti kamnokreč, dlakavi sleč, od endemitnih vrst pa kranjski jeglič in volnatna lepnica,..razveseljivo je, da so se ponovno naselile nekatere ujede.
Na tem delu poti moramo biti nekoliko bolj pozorni v dežju in v snegu zaradi varnosti, z glasnim govorjenjem pa opozarjamo živali na našo prisotnost v njihovi domovini, tudi sodobni komunikacijski viri tod ne delujejo.

POTOK IŠKA
Iška tesen po kateri teče istoimenski potok, ki je njen graditelj in oblikovalec, ni povsem prelomnega nastanka, temveč je nastala tudi z vodno erozijo. Iški potok izdanja v treh izvirih, pod cerkvijo sv. Ožbalta, pod vasjo Lužarji in pod robom bloške planote.Voda je kot odlično topilo poiskala vse napake v matični karbonatni kamnini triasne starosti (200 do 250 milijonov let ), ki so bile manj odporne, jih delno stopila, delno pa odnesla in tako počasi v geološki zgodovini ustvarila globoko in ostro tesen. Napake v matični kamnini so nastale tudi zaradi delovanja gorotvornih sil. Iz geološke preteklosti sta tu ostali kot nem dokaz lepo oblikovani erozijski igli; prva tik ob krvavskih pečinah, druga pa v sotočju Iške in Zale.V padavinskih obdobjih pa še številni pritoki in pritočki pomagajo odvajati vodo s strmih bregov in bogatijo Iško. Ob hudih urah nenadoma oživijo razdiralni hudourniki, vendar kontrolirano odvajajo v zelo kratkem času nabrano vodo iz strmih sten v stalni iški vodotok. Slejkoprej pa vodotok doseže neprepustne kamnine, oblikovanje tesni se zelo upočasi, vendar ne preneha, temveč oblikuje stopnje, brzice in tolmune. Proces oblikovanja tesni poteka tudi danes, vendar je dolgost človeškega življenja zanemarljiva v primerjavi z dolgostjo geološkega časa, da bi bile človeku spremembe opazne.

POTOK ZALA
Stara voda, Zala, Tracan in mnogoštevilni potoki in potočki, v deževnih dneh pa še grape in grapice, ki nimajo imena sestavljajo veliko in členovito vodno povirje, ki odvaja vodo iz dela vidovske in rakiške planote. Po številnih in divjih tesnih se pod gozdnatim Malim in Velikim Sušjem (750m), globoko pod Zakotkarjem (777m) in Uščanom (769m) združijo, se umirijo in pripravijo na skorajšne srečanje z vodno bogatejšim potokom Iško, ki jim da ime. Najdaljši potok v povirju se rojeva v okolic vasi Zala, zato celotni potok do sotočja nosi njeno ime.

VRBICA, MEJNO STIČIŠČE OBČIN IN ....
Kjerkoli v iški tesni, še posebej pa pri Vrbici ob sotočju Iške in Zale lahko prisluhneš melodiji zvenov in tonov, prijetni za človeško uho; od šepetanja do bučanja tišine. Včasih pa to šepetanje tišine prekineta gromoglasni Mokrc in bučeči Iškar...
Pri Vrbici v iški tesni ob sotočju potokov Iške in Zale je postavljeno in obeleženo mejno znamenje stičišča štirih občin: Cerknice, Brezovice, Iga in Velikih Lašč. Plošča, zacementirana na erozijski igli, ki jo je ljudska domišljija zaradi svojevrstne oblike in podobnosti poimenovala "skalni mož", tik preden se Zala pridruži Iški, spomni popotnika na to zemljepisno zanimivost. Lučaj od tod je na tistem mestu, ki pripada hkrati levemu bregu Zale in levemu bregu Iške postavljen mejnik, ki natančno določa točko stičišča. Mejnik stičišča je natanko določen z astronomsko-geografskimi koordinatami: geografska širina-latituda je 45 52 57, geografska dolžina-longituda je 14 29 44, nadmorska višina je 422m, Gauss-Krugerjeve kilometerske koordinate pa so x=5 082 133, y=5 460 841. Avstrijski vojaški geodeti, katerim je bila zaupana izmera kranjske dežele med leti 1818 in 1828, ko je v Avstro-Ogrski monarhiji vladal cesar Franc I., so to stičišče namensko izbrali. Markantna mesta, kot so meje in stičišča ozemeljskih enot, so geodeti postavili pogosto na najbolj vidna naravna mesta, kot so vrhovi in slemena, redkeje pa v njihove negative - v grape in tesni, torej tam, kjer iz povsem praktičnih razlogov nenadoma "zmanjka sveta" in prebivalcev. V iški tesni pri Vrbici je zelo redek, vendar lep primer, ko zaradi težke dostopnosti "zmanjka sveta" kar štirim ozemeljskim enotam. Svojo odločitev so geodeti pustili narisano in zapisano v Francicejskem katastru, v naravi pa na varnem in vidnem mestu, tudi v iški tesni.