Kulturne znamenitosti

Grad TurjakGRAD TURJAK

Grad Turjak je bil nekdaj v lasti Auerspergov, katerih vrhunec moči je sovpadal z obdobjem turških vpadov in reformacije na Slovenskem. Prvič se omenja l. 1220, a naj bi nastal že v 10. ali 11. stoletju. Prvotni grad je stal malo niže od današnjega, na skalnem pomolu, od koder je bil dober razgled na rimsko cesto. Danes nanj spominjajo le ruševine. Kdaj je bil sezidan zgornji grad, ni mogoče natančno ugotoviti, sta pa l. 1318 omenjena še oba. Po potresu l. 1511 so zgradili trikotno zgradbo renesančnega videza. Vzhodno stran varujeta dva okrogla stolpa, nasprotni stranici trikotnika pa se končujeta z mogočno okroglo bastijo, t.i. volovskim stolpom.

O gradu Turjak si lahko preberete več...

 




TRUBARJEVA DOMAČIJATrubarjeva domačija

Trubarjeva domačija, rojstni kraj Primoža Trubarja, pisca prve slovenske knjige, stoji ob vznožju spomeniško zaščitene vasi Rašica. Obnovljena je bila ob 400-letnici Trubarjeve smrti.
Domačija obsega spominsko hišo z mlinom in s spominsko sobo. Slednja je tudi osrednja točka domačije, kjer so zbrani in razstavljeni vsi posnetki Trubarjevih knjig od leta 1550 do leta 1586. Po stenah sta popisana življenje in usoda Primoža Trubarja, v vitražnih oknih, najdragocenejšem delu sobe, pa upodobljeni vsi najpomembnejši Trubarjevi sodobniki. Na otoku stoji nad dvesto let stara žaga, venecijanka samica. V gospodarskem poslopju je iz hleva nastala krčma, iz skednja pa galerija Skedenj. Leta 2002 je bila v sklopu domačije odprta tudi Trubarjeva čitalnica.

Ponudba:

- Vodenje z razlago za organizirane in najavljene skupine po vnaprejšnjem dogovoru.
Ogled spominske sobe in celotne domačije je možen vsak dan od 9. do 17. ure tudi za individualne obiskovalce. Prav tako je takrat možen ogled aktualnih sezonskih razstav v galeriji in v Trubarjevi čitalnici.
Informacije: 01/ 788 10 06

- Knjigoveške delavnice, prilagojene različnim starostnim skupinam, ki nadgrajujejo razlago o Trubarju s praktičnimi vsebinami, vezanimi na prvo slovensko knjigo.
Informacije: Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče,  (041/ 833 456)

O Trubarjevi domačiji si lahko preberete več...

 

SPOMINSKA SOBA FRANA LEVSTIKA IN JOSIPA STRITARJA V LEVSTIKOVEM DOMU V VELIKIH LAŠČAHSpominska soba

Stritarjeva spominska zbirka je zanimiva predvsem zaradi številnih predmetov in dokumentov, ki so jih poklonili Stritarjevi vnuki. Zbirko sestavljajo: Ganglov Stritarjev doprsni kip, originalna Stritarjeva pisma, Stritarjeve profesorske preparacije, pečatnik in originalne stenske slikarije iz njegove hiše na Dunaju. Levstikova zbirka obsega dokumente, ki osvetljujejo Levstikovo podobo. Med njimi je nekaj takih, ki so bili celo prvič razstavljeni (npr. Vilharjeva fotografija, ko je bil v zaporu zaradi Levstikovega Napreja). Med redkimi Levstikovimi predmeti, ki so ohranjeni, je razstavljena kanglica, s katero je Levstik hodil pri Ilijevih po vodo, njegov umivalnik in posodica za toaletne potrebščine. 

Ponudba:
- Vodenje z razlago za organizirane in najavljene skupine je možno celo leto.
Informacije: 01/788 10 06

ILIJEV KOZOLEC V DOLNJIH RETJAHIlijev kozolec

V Retjah stoji iz Levstikovega časa Ilijev kozolec, sestavljen brez enega samega žeblja, krit s slamo in zavarovan kot kulturni spomenik. Na danes posodobljeni rojstni hiši najdemo spominsko ploščo, ob njej pa kip velikega literata, delo Jakova Brdarja.

O kozolcu si lahko preberete več...

 

 

STRITARJEVA KAŠČA V PODSMREKI

Stritarjeva kašča

Stritarjeva kašča, v kateri je urejena zbirka kmečkega orodja, je odprta vse dni v letu, ogled je možen brez predhodne najave. Ključe, spominsko knjigo in žige hranijo Praznikovi v domači hiši.

Na nasprotni strani kašče je na pročelju nekdanje, danes predelane rojstne hiše, reliefna podoba Josipa Stritarja, ki jo je ob stoletnici njegovega rojstva izdelal kipar Franc Gorše iz bližnjega Zamostca pri Sodražici.

O Stritarjevi kašči si lahko preberete več...

 

Sušilnica sadja

SUŠILNICA SADJA GRADEŽ

V hribovski vasici Gradež, v neposredni bližini Turjaka, so člani Društva za ohranjanje dediščine z občinsko finančno pomočjo obnovili sušilnico sadja, ki so jo pred drugo svetovno vojno zgradili na komušnem zemljišču takratni prebivalci Gradeža.
V stari, mali zidani sušilni peči (iz leta 1938, obnovljeni 1967, dozidani 1983) z odprtinami za dotok svežega zraka zadnji dve sušilni sezoni spet kurijo z metrskimi bukovimi in hrastovimi poleni in počasi sušijo neškropljeno sadje. Sadja ne žveplajo, ničesar ne dodajajo in ga ne namakajo, da bi zadržalo svetlo barvo.
Če jih boste obiskali, vam bodo poleg ogleda sušilnice in vasi Gradež z zanimivo okolico ponudili krhlje, odžejali se boste lahko s krhljevko, domačim sokom in poskusili domače žganje. Če se dogovorite, pripravijo tudi dvajset različnih potic in pravo izvirno domačo hrano.
V dogovoru s šolami organizirajo delavnice oz. naravoslovne dneve, kjer otroci spoznajo sušilnico na drva in tehnologijo sušenja, pripravijo sadje za sušenje, pričnejo s sušenjem, ko pa jim sadje posušijo, ga pojedo kot dodatek k šolskim malicam.

Informacije: 041/ 766 116