Cerkvenopravna razdelitev

Cerkvenopravna razdelitev velikolaške pokrajine od poznega srednjega veka do danes

Slovensko narodno ozemlje je v dobršnem delu srednjega veka politično spadalo pod rimsko-nemško cesarstvo.

Cesar Karel Veliki je leta 811 odobril in potrdil cerkveno ozemeljsko razdelitev po reki Dravi na salzburško nadškofijo in oglejski patriarhat. Ta razdelitev je trajala zelo dolgo, celih 975 let. Velikolaška pokrajina je prešla pod oglejski patriarhat.

V nedeljo, 7. julija 1135 je vstopila Stična v sklop cistercijanskega reda. S tem zbor samostanske duhovščine (konvent) začenja z redovnim življenjem. Ta dan je v javnosti začetek delovanja Stične v slovenski zgodovini. Tako postane Stična eno izmed najstarejših domačih središč kulturnega življenja na slovenskih tleh. Velikolaško cerkveno občestvo je cerkvenopravno postalo sestavni del dotacije samostana Stična. Tedaj je rimsko-nemško cesarstvo vodil cesar Lotar III.

V začetku XI. stoletja se je v Evropi, točneje v mestu Habsburg v švicarskem kantonu Aagru, pojavila ena najstarejših plemiških dinastij v Evropi - Habsburžani. Z zelo veščo politiko in ženitvenimi zvezami so pridobili velika ozemlja in postali najmočnejša vladajoča dinastija v Evropi. Na slovenskem ozemlju so vladali vse od leta 1276 pa do leta 1918.

V XII. stoletju (natančen datum ni določljiv in zanesljiv) sta se na slovenskem ozemlju pojavili dve pomembni nemški fevdalni plemiški rodbini: Ortenburžani - grofje Ortneški in Auerspergi - grofje Turjaški. Velikolaško ozemlje je bilo od tedaj pravno razdeljeno na gospostvo Ortnežanov in gospostvo Turjačanov. Rodbini nista bili ravno vzor sodelovanja in sožitja med sosedi, saj so medsebojni odnosi dosegali napetosti, ki so dišale po smodniku, redki pa so bili tudi trenutki zbliževanja, modra kri je pač vedno vroča in žgečkljiva. Verjetno so kmalu po svojem prihodu leta 1260 Ortenburžani ustanovili župnijo Dobrepolje, v katero so cerkvenopravno spadali vsi naši kraji do Rašice. Tega leta so Velike Lašče postale kaplanija v župniji Dobrepolje. Istega leta so Turjačani ustanovili župnijo Škocjan pri Turjaku. Obe župniji sta spadali pod arhidiakonat (danes dekanija) Ribnica.

Avstrijski cesar Friderik III. je 6. decembra 1461 ustanovil ljubljansko škofijo, papež Pij II. pa jo je 6.septembra 1462 s cerkveno postavo (kanonično) potrdil. Ribniški arhidiakonat z velikolaško pokrajino je še naprej ostal pod Oglejskim patriarhatom.

Leta 1662 je bil v dobrepoljski župniji ustanovljen vikariat Velike Lašče. Rojstvu velikolaškega vikariata sta botrovala velika oddaljenost od matične župnije, številne cerkvice, težavna prehodnost ozemlja, ki je eno uro in pol hoda dolgo in dve uri in pol hoda široko, naraščajoče število prebivalstva, ki je čestokrat ostajalo brez nedeljske božje službe, brez rednega prejemanja zakramentov, pa tudi previdenja umirajočih ob izbruhih kužnih bolezni so bila otežena. Od tega leta naprej je bil v Velikih Laščah stalno umeščen (inštaliran) duhovnik - vikar, ki je lahko imel tudi pomočnika - kaplana.

Zaradi stoletnih sporov med benečani in dunajskim dvorom je papež Benedikt XIV. leta 1751 ukinil Oglejski patriarhat in ustanovil goriško nadškofijo za habsburško ozemlje, za beneško ozemlje pa nadškofijo v Vidmu. Tako ribniški arhidiakonat in z njo velikolaški vikariat preideta v goriško nadškofijo.

Leta 1787 vstopijo v veljavo temeljite, tudi cerkvene reforme avstrijskega cesarja Jožefa II., z njimi pa nova razmejitev ozemlja ljubljanske škofije (od 1785 do 1788). Ribniška dekanija, z njo pa dobrepoljska župnija in velikolaški vikariat so po tej cesarjevi reformi priključeni ljubljanski škofiji.

Ljubljanski škof Jernej ( Bartolomej) Vidmar je s posebnim odlokom 25. oktobra 1862 odpravil ime vikariat in ga nadomestil z imenom župnija. Takrat so Velike Lašče postale župnija, vse pravice in dolžnosti, ki jih je imel vikariat do matične župnije Dobrepolje so se prenesle na škofijo Ljubljana. Prvi velikolaški župnik je tako postal Janez Brodnik, ki je bil prej že štirinajst let velikolaški vikar.

Danes je velikolaško ozemlje razdeljeno med pet župnij: Rob, Turjak in Velike Lašče imajo sedež v občini Velike Lašče, del ozemlja pa pripada župnijama Sv. Gregor in Škocjan, ki imata sedež izven občinskih meja.

ŽUPNIJA VELIKE LAŠČE
Pod velikolaški farni zvon spada sedem sosesk s 53 naselji.
Soseska Velike Lašče, farna cerkev Marijinega rojstva: Pušče, Prhajevo, Podulaka, Kukmaka, Grm, Jakičevo, Hlebče, Hrustovo. Skupno ime za te vasi je Kokave. Južni del soseske pa sestavljajo vasi: Bukovec, Finkovo, Gornje Podpoljane, Dolnje Podpoljane in Močile, spadajo pa v občino Ribnica.

Več...