Predstavitev občine

Velikolaška občina v prostoru meri 103 km2 in obsega kar 88 naselij, v katerih živi 4200 prebivalcev. V dolinah so večji kraji, središča nekdanjih krajevnih skupnosti - Velike Lašče, Rob in Turjak, manjše vasi in zaselki so razpršeni po pobočjih. Mehka gričevnata pokrajina se ponekod spremeni v strma pobočja, razrezana z grapami, potoki, spomladi in jeseni se ob Rašici in Cereji pojavijo poplavna jezera. Na vzhodu se dviguje greben Male gore, pojavljajo se vrtače in več kraških jam in brezen, potoki ponikajo. Najdaljša kraška jama je jama Predvratnica (658 m) v samem centru Velikih Lašč. Zahodni del sestavljata dve planoti - Rute, kjer je svet poseljen zlasti po vrhovih, in Mačkovec, kjer je svet bolj kraški in razjeden. Najvišji vrh v občini je Veliki Malinjek (1039 m). Proti JZ se svet vzpenja proti bloški planoti, na jugu ga omejujejo slikovita Slemena, proti severu pa prihaja pri Turjaku v prehoden dolomitski svet.

Prebivalci so v naši občini zaposleni v lesnopredelovalni industriji, kmetijski zadrugi, storitvenih dejavnostih, ukvarjajo se z živinorejo in predelavo lesa, večina pa se jih vozi na delo izven meja naše občine, pretežni del v Ljubljano.

Velike Lašče so center velikolaške občine in ležijo sredi valovitega kraškega sveta, poraslega s smrekovimi in bukovimi gozdovi, na nadmorski višini 542 metrov. Leta 1913 so Velike Lašče dobile trške pravice. V kraju je osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče, ki ima podružnični šoli še na Turjaku in  v Robu. V okviru šole deluje tudi vrtec, ki zagotavlja dnevno varstvo za preko dvesto otrok. V občini deluje več društev (gasilska, kulturna, turistična, športna, čebelarsko, planinsko, lovska družina, društvo upokojencev, društva, ki povezujejo mlade in drugi).

TRGPARK

Prve naselitve na našem ozemlju segajo v prazgodovino. Na nekaterih vzpetinah v okolici so bila prazgodovinska gradbišča (sv. Rok, pri cerkvi sv. Lenarta v Krvavi Peči…). Na rimsko obdobje spominjajo zlasti rimske ceste, ki so povezovale Emono z Loško dolino, iz tega časa sta tudi rimski zapori, ki sta varovali rimski imperij pred vdori barbarov tudi v naših krajih (1.500 metrov dolg
Ajdovski zid na Gradiškem vrhu ter 382 m dolg zid in ostanki kastela na Selu pri Robu). Lašče se prvič omenjajo leta 1145. Prvotne Lašče so nastale kot velika kmetija (Villa Lassis) na temeljih krčevin ali lazov in se šele v 15. stoletju premaknile v (za)ščito gozda pod griček, kjer so še danes.
Enega večjih zgodovinskih spomenikov v slovenskem merilu vsekakor predstavlja grad Turjak, ki sega v 12. stoletje in je pomembno vplival na zgodovino naših krajev. Turjaški grofje Auerspergi so se zapisali v zgodovino kot neustrašni borci v bojih s Turki, izkazali pa so se tudi v času protestantizma. V sakralni arhitekturi nikakor ne moremo mimo cerkve na Veliki Slevici, ki se s svojimi zlatimi baročnimi oltarji lahko kosa s svetom. Med kulturne spomenike so uvrščene tudi cerkev sv. Primoža in Felicijana na Zgončah s freskami iz 15. stoletja, cerkev sv. Lenarta v Krvavi Peči, ki v svoji gotski podobi freske še vedno skriva pod beležem in gotska dvoladijska cerkev sv. Ahaca na Malem Ločniku.

S ponosom se Velike Lašče predstavljajo kot "zibelka slovenske kulture" ali kot "slovenske Atene". V teh krajih so se rodili naši veliki možje - na Rašici Primož Trubar, v Retjah Fran Levstik, na Podsmreki Josip Stritar in v Velikih Laščah Jože Javoršek. V teh krajih so črpali moč za svoje ustvarjanje in povzdignili našo besedo na mesto velikih narodov.
Trubarjeva domačija na Rašci sodi med domačije znanih Slovencev. Tu je Trubarjeva spominska soba, galerija Skedenj ter obnovljena žaga in mlin. V Retjah je na rojstni hiši Frana Levstika spominska plošča pisatelju, pred hišo je znamenita stoletna lipa, še vedno pa tu stoji Ilijev kozolec, krit s slamo, na katerem je Levstik pisal Martina Krpana. Na Podsmreki se je iz Stritarjevih časov ohranila kašča, na rojstni hiši pa je Stritarjev relief. V Velikih Laščah pred cerkvijo je spomenik Franu Levstiku, ki ga je izklesal podobar in kamnosek, prav tako domačin, Franc Jontez. V kulturnem domu sredi Velikih Lašč, ki nosi ime po Franu Levstiku,  je na ogled spominska soba, posvečena Levstiku in  Stritarju, v tej stavbi je velika dvorana, v kateri se odvijajo kino predstave, številne kulturne prireditve, gledališki abonma. V zgornji etaži ima prostore splošna knjižnica Frana Levstika. V Levstikovem domu imajo mesto za svoje delovanje tudi različna društva.
Vse prej naštete kraje povezuje tradicionalni kulturni pohod po velikolaški kulturni poti (Levstik-Stritar-Trubar), ki je vsako leto v juniju, v okviru praznovanja občinskega praznika - dneva knjige in kulture.

Neokrnjena narava in še neraziskane naravne lepote (Bajdinški slapovi, slap Kobilji curek, kopica kraških pojavov - izvirov, ponikalnic, kraških jam in brezen) postajajo čedalje bolj iskana področja individualnega turizma. Nove možnosti pa niso samo v neokrnjeni naravi, pač pa tudi v ponudbi domače hrane, za katero poskrbijo na kmetijah odprtih vrat in v gostilnah, med katerimi je najbolj znana Gostilna pri Kuklju, ki ohranja izročilo kuhinje naših babic in je sloves Velikih Lašč že ponesla tudi izven meja občine. To je tudi razlog več za obisk naših krajev.
Predstavitev občine zaključujemo z besedami naših velikih rojakov:

BAJER

"Dežela slovenska ima mnogo lepših in rodovitnejših krajev nego je laški; vendar, ko bi jaz prišel še kdaj na svet in ko bi mi bilo dano na voljo, kje hočem ugledati beli dan, ne volil bi si drugega rojstnega kraja." (Stritar)

"Velike Lašče so središče tistega ozemlja, kjer se govori najboljša in najlepša slovenščina". (Levstik)